O meni
"Spoznajte mojo zgodbo"
"Spoznajte
mojo zgodbo"
Vse skupaj se je začelo decembra leta 2020, ko smo bili vsi v karanteni. Takrat sem obiskoval zadnji letnik Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. V tem času ni bilo veliko za početi, vsi smo bili doma, šola je potekala preko računalnika in vse skupaj je bilo zelo monotono. Iskal sem nekaj, kar bi mi razbilo to monotonost in takrat sem se odločil, da poskusim s kuhanjem, saj o temu, roko na srce, nisem imel pojma, saj nikoli prej nisem prijel kuhovnice v roko. Ni minilo teden dni, ko sem se odločil, da na facebooku naredim profil Jure kuha, kjer sem začel objavljati svoje prve kuharske korake. Na začetku sem mislil, da bo s temu tako, kot z ostalimi stvarmi kak teden bodo zanimive, potem pa bom zgubil interes. A od tistega dne naprej se nisem obrnil stran od kuhanja in ne morem si več predstavljati, kaj bi bilo brez kuhinje.
Na začetku sem delal bolj enostavne stvari in skoraj vse kar sem delal sem delal prvič. Včasih je uspelo, velikokrat ne, a vsakič sem pri tem užival in vse objavljal na splet. Kmalu sta za mojo stran ugotovila starša in me spodbudila, da sem dobil nekaj prvih sledilcev. Kmalu sem začel kuhati vse več in s pomočjo deljenja strani preko staršev in prijateljev sem prišel do prvih 100 sledilcev na facebooku. Kmalu za tem sem začel delati razne segmente, vse od Slovenske sobote, do Svetovne kulinarike. Kuhal sem vse več, vedno več časa sem preživel v kuhinji in vedno več sem se učil. Kmalu je številka sledilcev zrasla iz več sto na več tisoč. Ampak nikoli se ni šlo za število sledilcev, čeprav sem neizmerno hvaležen vsem, ki me spremljajo na moji poti. V ospredju je bilo vedno tisto nekaj, kar me je pritegnilo v kuhinjo – kreativnost, domišljija, ustvarjanje, zgodbe.
Vse skupaj se je začelo decembra leta 2020, ko smo bili vsi v karanteni. Takrat sem obiskoval zadnji letnik Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. V tem času ni bilo veliko za početi, vsi smo bili doma, šola je potekala preko računalnika in vse skupaj je bilo zelo monotono. Iskal sem nekaj, kar bi mi razbilo to monotonost in takrat sem se odločil, da poskusim s kuhanjem, saj o temu, roko na srce, nisem imel pojma, saj nikoli prej nisem prijel kuhovnice v roko. Ni minilo teden dni, ko sem se odločil, da na facebooku naredim profil Jure kuha, kjer sem začel objavljati svoje prve kuharske korake. Na začetku sem mislil, da bo s temu tako, kot z ostalimi stvarmi kak teden bodo zanimive, potem pa bom zgubil interes. A od tistega dne naprej se nisem obrnil stran od kuhanja in ne morem si več predstavljati, kaj bi bilo brez kuhinje.
Na začetku sem delal bolj enostavne stvari in skoraj vse kar sem delal sem delal prvič. Včasih je uspelo, velikokrat ne, a vsakič sem pri tem užival in vse objavljal na splet. Kmalu sta za mojo stran ugotovila starša in me spodbudila, da sem dobil nekaj prvih sledilcev. Kmalu sem začel kuhati vse več in s pomočjo deljenja strani preko staršev in prijateljev sem prišel do prvih 100 sledilcev na facebooku. Kmalu za tem sem začel delati razne segmente, vse od Slovenske sobote, do Svetovne kulinarike. Kuhal sem vse več, vedno več časa sem preživel v kuhinji in vedno več sem se učil. Kmalu je številka sledilcev zrasla iz več sto na več tisoč. Ampak nikoli se ni šlo za število sledilcev, čeprav sem neizmerno hvaležen vsem, ki me spremljajo na moji poti. V ospredju je bilo vedno tisto nekaj, kar me je pritegnilo v kuhinjo – kreativnost, domišljija, ustvarjanje, zgodbe.
Preko instagrama sem kontakriral restavracijo Brioni v Kranju, če bi me vzeli kot študenta za pomoč v kuhinji. Na moje veliko presenečenje je bil odgovor s strani lastnika, Tomaža Polenca, pritrdilen, za kar mu bom vedno hvaležen. Tam sem naredil svoje prve korake v profesionalni kuhinji, ki so bili težavni, saj sem se rabil ogromno naučiti, saj je kuhanje v profesionalni kuhinji precej drugače kot kuhanje doma. Preko kuharjev v restavraciji sem se naučil veliko in dojel, da me nekaj vleče v profesionalno kuhinjo. Takrat sem že končal srednjo šolo in nadaljeval študij na Biokemiji v Ljubljani. Čeprav sem vedno mislil, da bom nadaljeval svojo študijsko pot do diplome in do magisterija, se je vse skupaj kaj kmalu obrnilo na glavo.
Kmalu po začetku študija sem iskal še druge restavracije, kjer bi se lahko probal naučiti novih znanj in pridobiti novih izkušenj. Dobil sem priložnost za delo v restavraciji Vile Bled, kjer sem malce od bližnje spoznal koncept fine dininga. Takrat sem dojel, da je kuhanje nekaj, čemur ne morem obrniti hrbta in da sem našel tisto, kar v meni zbuja ogromno željo, radovednost, kreativnost in strast. Danes mi je nekaj kristalno jasno – da če takrat ne bi dobil priložnosti za delo v Vili Bled, danes ne bi bil to kar sem. Vedno bom hvaležen odlični ekipi, kjer so mi vsi vedno z veseljem pomagali, me spodbujali, me učili in mi zaupali na začetku svoje kuharske poti.
Preko instagrama sem kontakriral restavracijo Brioni v Kranju, če bi me vzeli kot študenta za pomoč v kuhinji. Na moje veliko presenečenje je bil odgovor s strani lastnika, Tomaža Polenca, pritrdilen, za kar mu bom vedno hvaležen. Tam sem naredil svoje prve korake v profesionalni kuhinji, ki so bili težavni, saj sem se rabil ogromno naučiti, saj je kuhanje v profesionalni kuhinji precej drugače kot kuhanje doma. Preko kuharjev v restavraciji sem se naučil veliko in dojel, da me nekaj vleče v profesionalno kuhinjo. Takrat sem že končal srednjo šolo in nadaljeval študij na Biokemiji v Ljubljani. Čeprav sem vedno mislil, da bom nadaljeval svojo študijsko pot do diplome in do magisterija, se je vse skupaj kaj kmalu obrnilo na glavo.
Kmalu po začetku študija sem iskal še druge restavracije, kjer bi se lahko probal naučiti novih znanj in pridobiti novih izkušenj. Dobil sem priložnost za delo v restavraciji Vile Bled, kjer sem malce od bližnje spoznal koncept fine dininga. Takrat sem dojel, da je kuhanje nekaj, čemur ne morem obrniti hrbta in da sem našel tisto, kar v meni zbuja ogromno željo, radovednost, kreativnost in strast. Danes mi je nekaj kristalno jasno – da če takrat ne bi dobil priložnosti za delo v Vili Bled, danes ne bi bil to kar sem. Vedno bom hvaležen odlični ekipi, kjer so mi vsi vedno z veseljem pomagali, me spodbujali, me učili in mi zaupali na začetku svoje kuharske poti.
KO SEM SPOZNAL
Poskusil sem še z menjavo študija, vpisal sem se na program Živilstvo in prehrana v Ljubljani a moja strast do kuhanja je bila premočna. Kadar nisem bil na fakulteti sem ves čas delal in poskušal napredovati kot kuhar. Kuhanje mi je bilo v veselje, nisem se počutil kot da sem v “službi” in takrat in po prvemu semestru novega študija sem se odločil, da se bom popolnoma vrgel v kuharske vode.
Za to odločitev sem rabil kar dolgo, priznam, nisem niti vedel, če mi bo uspelo, če je to res prava odločitev. S pomočjo staršev sem kmalu dojel, da se ne vidim drugje kot v ustvarjanju v kuhinji. Kmalu za tem sem odprl svoj s.p. in vse do današnjega dne se mudim po raznih restavracijah, kjer nabiram znanja ter izkušnje.
Razumem, da za dosego teh ciljev potrebujemo posameznike z ustreznim profilom – ljudi, ki zares uživajo v delu z ljudmi. Moj vztrajni cilj je preseči stereotipe in razbiti mit, da lahko vsak postane “kelnar”.
KO SEM SPOZNAL
Poskusil sem še z menjavo študija, vpisal sem se na program Živilstvo in prehrana v Ljubljani a moja strast do kuhanja je bila premočna. Kadar nisem bil na fakulteti sem ves čas delal in poskušal napredovati kot kuhar. Kuhanje mi je bilo v veselje, nisem se počutil kot da sem v “službi” in takrat in po prvemu semestru novega študija sem se odločil, da se bom popolnoma vrgel v kuharske vode.
Za to odločitev sem rabil kar dolgo, priznam, nisem niti vedel, če mi bo uspelo, če je to res prava odločitev. S pomočjo staršev sem kmalu dojel, da se ne vidim drugje kot v ustvarjanju v kuhinji. Kmalu za tem sem odprl svoj s.p. in vse do današnjega dne se mudim po raznih restavracijah, kjer nabiram znanja ter izkušnje.
Razumem, da za dosego teh ciljev potrebujemo posameznike z ustreznim profilom – ljudi, ki zares uživajo v delu z ljudmi. Moj vztrajni cilj je preseči stereotipe in razbiti mit, da lahko vsak postane “kelnar”.
MOJI CILJI
Eden mojih ciljev je deliti znanja in izkušnje z ljudmi ter jim pokazati, kako odlične sestavine in zgodbe imamo Slovenci za pokazati ter kakšno je ozadje odličnih slovenskih restavracij – kaj vse gre v to, da lahko dobimo odličen krožnik na mizo, koliko znanja, ur, strasti in dela gre v vsako jed in kakšne zgodbe govorijo te jedi in sestavine ter ljudje ta njimi.
A do tega bom prišel počasi, saj imam do tam še kar nekaj izkušenj, ki jih želim pridobiti. Vedno bolj si želim tudi objavljati svoje kreacije, predstavljati svoje ideje in vizije ter predstaviti svoj kuharski glas. Zato sem se odločil za spletno stran, kjer bo lahko vse na enem mestu.
MOJI CILJI
Eden mojih ciljev je deliti znanja in izkušnje z ljudmi ter jim pokazati, kako odlične sestavine in zgodbe imamo Slovenci za pokazati ter kakšno je ozadje odličnih slovenskih restavracij – kaj vse gre v to, da lahko dobimo odličen krožnik na mizo, koliko znanja, ur, strasti in dela gre v vsako jed in kakšne zgodbe govorijo te jedi in sestavine ter ljudje ta njimi.
A do tega bom prišel počasi, saj imam do tam še kar nekaj izkušenj, ki jih želim pridobiti. Vedno bolj si želim tudi objavljati svoje kreacije, predstavljati svoje ideje in vizije ter predstaviti svoj kuharski glas. Zato sem se odločil za spletno stran, kjer bo lahko vse na enem mestu.
Želite sodelovati ali imate vprašanje zame?
